Dolenjska je svet, kjer sva se rodila, odraščala in naredila svoje prve kolesarske kilometre. Je še vedno regija, kjer prevoziva daleč največ kilometrov in ki jo daleč najbolj poznava. Zato imava za Dolenjsko največ izdelanih tras in so opisi malo bolj subjektivni. Vse te ceste sva namreč prevozila stokrat v vse smeri!
Raj za kolesarjenje: od ravnic do strmih gričev
Drugo dejstvo je, da je Dolenjska preprosto popolna kolesarska dežela. Tu boste našli vse, od dolgih ravnic, do strmih vinorodnih gričev, ovinkastih cest ob reki Krki in njenih pritokih, do pravih cestnih prelazov, kjer se lahko mučite tudi po eno uro naenkrat. Če imate ambicije večje od asfalta, ima Dolenjska svojo divjino v pogorju Gorjancev, s Kočevsko regijo pa si deli tudi polovico Kočevskega roga. V obeh hribovjih boste našli na desetine kilometrov makadamskih gozdnih cest, pa tudi urejene singlce ter kakšen amaterski bike park.
Razgled s Trdinovega vrha 
Reka Krka 
Vzpon na Ljuben
Od nekdaj priljubljen šport
Kolesarjenje je na Dolenjskem izjemno popularno in je poleg košarke verjetno šport, v katerem so Dolenjci ali dolenjski kolesarski klubi dosegli največ uspehov v državnem in svetovnem merilu. Že vsaj dvajset let ima lokalni kolesarski klub Adria (bivša Krka in še prej Novoteks) primat v profesionalnem slovenskem kolesarstvu, na Dolenjskih cestah se oblikujejo največji slovenski talenti (nenazadnje tudi Primož Roglič).
Kolesarjenje na Dolenjskem
Skratka, na Dolenjskem se kolesar (katerekoli vrste) počuti kot riba v vodi. Vedno bo lahko našel lepo in izzivov polno traso in vedno bo lahko našel kolesarsko družbo ter bil na cesti sprejet in toleriran s strani voznikov kot nekaj najbolj samoumevnega. Kolesarit na Dolenjskem je preprosto zakon!
Znamenitosti Dolenjske
Dolenjska je verjetno najbolj znana po reki Krki, ki je dala ime tudi največjemu slovenskemu farmacevtskemu podjetu, pa lokalnemu radiu, vasem, klubom. Zdi se, da se vse vrti okrog Krke, podobno kot okrog drugega lokalnega bisera, cvička. Vino, ki ga preostanek Slovenije gleda zviška ali ga sploh ne pogleda, je za pravega Dolenjca sveti gral, ki se ga vzgaja in časti vse leto in ob vseh priložnostih. Poleg vrta za hišo ima skoraj vsak pravi Dolenjec tudi zidanico z vinogradom na enem izmed mnogih gričev, da ga niti katastrofa svetovnih razsežnosti ne more ločiti od možnosti pridelovanja lastnega cvička. Šalo na stran, ampak s cvičkom na Dolenjskem res ni šale!
Prestolnica Dolenjske na okljuku reke Krke
Če odmisliš reko Krko in cviček, dolgo ni nič, potem pa se najde dolenjska prestolnica Novo mesto, ki je podobno kot še eden dolenjski cvet (čeprav uradno spada že v posavsko regijo) Kostanjevica na Krki zraslo na okljuku reke Krke in je še vedno eno bolj ljubkih slovenskih mest z lepimi sprehajalnimi potmi in obnovljenim starim mestnim jedrom.
Dežela gradov in cerkva
Dolenjska je tudi dežela gradov, cerkva in toplic. Prav povsod so posejani prelepi, včasih zapuščeni, včasih lično obnovljeni gradovi, med katerimi je gotovo najbolj znan grad Otočec, ki je zrasel (spet) sredi reke Krke. Ne da bi bili prav posebej verni, a na Dolenjskem ima skorajda vsaka omembe vredna vasica svojo cerkev pa še vsak lepši neposeljeni grič vmes ima svojo, kar krasno popestri vsako pokrajino in ji da tisti pravi “slovenski” vaški pridih.
Toplice in temalni vrelec
Morda so manjše, a vseeno zelo pomembne, Šmarješke in Dolenjske Toplice. Žal ne več tako skrit, je termalni vrelec v Klevevžu, kjer boste našli bazen, ki so si ga uredili že graščaki v srednjem veku in se domačini še danes kopajo v njem. Poleg bazena pa še dve kraški jami in razvaline gradu.
Ljubke vasice in manjši kraji
Takšnih lepih manjših krajev pa je na Dolenjskem še na ducate, vse od vasi Krka, Stične, Žužemberka in Dvora, do omenjenih toplic, Mirne, Šentruperta, Mokronoga, Šmarjete, Otočca, Šentjerneja, Pleterja s samostanom, in morda najine najljubše, Kostanjevice na Krki, s kopališčem, lesenimi mostovi, forma vivo, jamo in pestrim kulturnim dogajanjem.
Razgledni griči na Dolenjskem
Od gričev je gotovo najbolj znana Trška Gora, dolenjska prestolnica cvička in sprehajalna meka s čudovitimi razgledi. Trška Gora je za novomeščane to, kar je Šmarna Gora za Ljubljančane in noben obisk Novega mesta ni popoln brez skoka na Trško Goro. Malenkost manj znan, a nič manj lep, je Vinji Vrh, potem pa je še kup drugih, kot na primer Malkovec nad Mokronogom ali Nebesa nad Šentrupertom in Ljuben z Uršnimi selami.
Dolenjske pohodniške točke
Bolj hribolazniški vrhovi so Sveti Peter nad Dvorom, Mirna Gora in Gače v Kočevskem rogu, daleč najpomembnejši v dolenjski zavesti pa je najvišji med vsemi, Trdinov vrh na Gorjancih. Dolenjci čutimo do Trdinovega vrha nekaj podobnega, kot Slovenci do Triglava. Vsakič, ko zagledamo oddajnik na Trdinovem vrhu (pa se ga vidi od skoraj povsod), se nam orosijo oči podobno kot ob pogledu na cviček (ki se ga tudi vidi od skoraj povsod). Nama je v neposredni bližini Trdinovega vrha najljubši Miklavž, s katerega je najlepši razgled na Gorjancih.