Eden najinih najljubših zimskih pohodov je gotovo na Komno in naprej, kolikor gre daleč proti Bogatinskem sedlu. Prijetna pot po serpentinah skozi gozd je pozimi zelo varna, razgledi na vrhu pa se preprosto nepozabni. Na Komni in pod Bogatinom vedno vlada prava zimska pravljica in je nekaj, kar bi pozimi moral doživeti vsak. Še najbolj je ta “pohod” priljubljen med turnimi smučarji, ki ponavadi kar prenočijo na Komni in si privoščijo večdnevno smuko v neokrnjeni naravi, daleč stran od mehaniziranih smučišč. Ni pa za pohodnike destinacija prav nič manj zanimiva!
- Dolžina poti: 16 kilometrov
- Višinska razlika: 1200 m
- Čas hoje: dobre 4 ure
- Skupni čas izleta: 7 prekrasnih ur
Izhodišče za pohod proti Komni
Izhodišče je pri Koči pri Savici in splača se priti zgodaj, ker pozimi največkrat parkirišče ni v celoti očiščeno in je prostora bolj malo. S parkirišča preprosto sledite oznakam za Komno, levo mimo vstopne točke za ogled slapu Savica. Do doma na Komni nimate kaj zgrešiti, saj se pot nikjer ne odcepi drugam. Preprosto padete v ritem in štejete serpentine, ki jih vsake toliko popestri malo lepši razgled na Bohinjsko jezero vse dlje stran v dolini. Tudi pogled na stene proti dolini Triglavskih jezer je veličasten.
Dom na Komni
Pri domu na Komni je manjši kucelj, s katerega je prvi sijajni razgled na bohinjske gore in naprej do Bogatina. Vrhovi si sledijo v verigi in ujeti v sneg so še mnogo lepši, kot poleti. Nato se pot vije rahlo gor in dol, dokler čez nekaj minut ne dosežete morda najlepšega razgleda: na kočo pod Bogatinom in vrhove, ki jo obdajajo.
Koča pod Bogatinom
Vedno praviva, da ima ta koča eno najlepših lokacij v naših gorah – idiličnega pogleda nanjo se preprosto ne moreš naveličati. Na kuclju pri piramidi je super prostor za hiter prigrizek, nato pa nadaljujete proti Bogatinskem sedlu daleč v daljavi.
Ena pot sledi poletni planinski poti, odvisno od snežnih razmer pa je lahko speljana tudi po manjših hribčkih po sredini doline. Čeprav se ta ves čas vzpenja in spušča, je veliko bolj varna pred plazovi, poleg tega pa vsak naslednji vrh prinaša nov in še lepši razgled. Bolj, kot se bližaš sedlu, manj je ljudi in bolj neokrnjena je narava, dokler stopinj v snegu sploh ni več in ostaneš le še ti in narava v popolni zimski tišini.
Zimski pohod
Doslej pozimi na sedlo še nikoli nisva prišla in vedno je delovali precej nedostopno, tako da sva se obrnila nekje na tričetrt poti in se začela vračati proti izhodišču. A pot brez pravega cilja ni nič manj nagrajujoča. Celotno pot nazaj lahko še bolj uživaš v razgledih še z druge perspektive, vedoč, da greš od zdaj naprej le še navzdol. Vzemite si čas, posedite malo v snegu, prisluhnite tišini in pojejte kaj dobrega iz nahrbtnika. Tale izlet je ena sama uživancija!
