Pozimi res rada hodiva v hribe in odkar sva se pred leti prvič povzpela na avstrijski Dobrač ter med hojo opazovala široke nasmehe mimoidočih sankačev, sva si obljubila, da se na to idilično lokacijo naslednjič vrneva bolje opremljena!
Dobrač, 2167 metrov visok vrh, se vzpenja nad Beljakom, tja pa se iz Slovenije običajno podava kar čez Korensko sedlo.
Do izhodišča vodi Alpska panoramska cesta Villach Alpenstrasse, ki je v poletnih mesecih (oz. od aprila do novembra) plačljiva (18,90 evrov), pozimi pa je plačljivo samo parkiranje (0,90 eur za 30 minut oz. 9 evrov za cel dan).
Parkiraš lahko na več parkiriščih, ki jih zlahka opaziš ob cesti, vendar priporočam, da se zapeljete kar do najvišjega P11, tistega ob koči Almgasthaus Rosstratten.
Pešpot, ki vodi do vrha, je dolga dobre 4 kilometre, na poti pa premagaš 410 višinskih metrov. Po tablah sodeč vzame med 70 in 90 minut, vendar pa je vse odvisno od kondicije in foto postankov. Gre za široko, dobro uhojeno in zelo položno pot (poleti tam vodi cesta), tako da je primerna tudi za najmlajše.
Posebne zimske opreme (razen seveda dobre obutve) ne potrebuješ, sanke pa obvezno vzemi od doma, ker jih na Dobraču ne izposojajo. Destinacija je izjemno priljubljena tudi med turnimi smučarji, na poti pa se lahko ob izhodišču ali na vrhu okrepčaš tudi v koči.
Pot na Dobrač je izjemno razgledna, razgled se odpira na prav vse strani. Najbližje je prelepa panorama slovenskih gora, vse od Kamniških Alp in Karavank, do Julijcev in Karnijskih Alp naprej proti Italiji! Proti severu se vidi nepregledno število zasneženih gorovij v Avstriji, z Grossglocknerjem vred. Ob vznožju Dobrača pa je izjemen pogled tudi na Beljak, še posebej ko se znoči in se prižgejo vse mestne luči!
Na vrhu kraljuje ogromen radijski oddajnik, poleg njega pa stoji moderna planinska koča, kjer so stregli tudi na Silvestrovo. Še bolj zanimivi pa sta najvišje ležeči cerkvici v Evropi! Malenkost starejša, manjša in nižje ležeča je slovenska ali Windische kapelle, večja pa nemška ali Maria am stein.
Sploh pozimi vodi do slovenske cerkvice ozek greben, ki zna biti nevaren za zdrs, zato veliko bolj priporočava, da se vzpnete nad nemško cerkvico, od koder se odkrije najlepši razgled na Julijske Alpe in širše. Za še čarobnejšo izkušnjo pa toplo priporočava, da na vrhu pričakate še sončni zahod – najin je bil sanjski!
Če se boste spuščali v dolino po sončnem zahodu, ne pozabite s seboj prinesti tudi naglavne svetilke, saj pot navzdol ni osvetljena! Sicer pa le uživajte v eni najlepših sankaških prog v naših koncih!