Z vanom po Evropi | Končno Španija in lepše vreme!

Evo, pa sva začela zamujati s tedenskim poročilom! Nisva pozabila na vas, ampak lepše vreme in naravnost epske pokrajine v Španiji so naju tako zelo zaposlile, da sva komaj utegnila sproti shraniti vse fotografije in kaj objaviti na Instagram. Še domov nisva poklicala, odkar sva prišla v Španijo, toliko dela imava z načrtovanjem, izvedbo in dokumentiranjem svojih avantur!

Kaj je novega? Sonce! Pa niti ne toliko, da bi lahko rekla, da sva že vsa opečena – veliko je tudi oblačnosti. Pa tudi ni še tako toplo, kot v Sloveniji, ampak ob kolesarjenju v klanec sva tudi že zašvicala. Bolj kot karkoli drugega naju je sonce končno zvabilo ven in nama dalo energije in motivacije za vsak dan novo dogodivščino. Avtomatsko sva toliko boljše volje, da sva tudi en deževen in en oblačen dan vmes dobro izkoristila in preživela skoraj ves dan zunaj. Zunaj sva bila celo toliko, da sva včeraj in danes kljub sorazmerno dobremu vremenu z veseljem preživela malo bolj pri Bertiju in poštimala malo stvari, ki so se nama nakopičile.

Včeraj sva se pošteno skopala, obrila, oprala lase, pospravila in pomila kombi, na novo zložila stvari (ker se med nenehnim skakanje naokoli večina nahitro znajde vržena ali zatlačena v najbližjo luknjo ali kot ali kar na kup drugih stvari. Šla sva tudi po fasngo in se za zelo razumnih 55 eur založila z ogromno sadja in zelenjave, toasti, krompirjem, testeninami, wc papirjem (pa tudi nekaj krofi za pocrkljat :P), z vsemi novimi zalogami pa si rada vzameva malenkost več časa in skuhava kaj res dobrega, za kar prejšnji teden ni bilo dovolj časa.

Novica tedna je, da je Španija (oziroma Katalonija, če vas kakšen domačin vpraša!) neverjetno lepa, razgibana, hribovita, ima čudovita mesta in še veliko lepšo obalo. Skoraj vsak kraj, v katerega zaideva, je simpatičen, skoraj za vsakim ovinkom se nama odkrije še ducat novih hribov, ki se kar nizajo drug za drugim. In ko se zapeljeva malo v notranjost, vidiva, da hribov kar ne zmanjka in da sva po uri vožnje še vedno blizu obale in da mora biti tja do centra Madrida še malo morje gora in jezer in kanjonov, ki so jih izdolble veličastne reke! Občutek imava, kot da se čudovita pokrajina tukaj nikoli ne konča in da bi potrebovala več let, da bi to državo v celoti odkrila. In le upava lahko, da bo tudi preostanek najine poti tako lep in navdihujoč. Ker pričakovala sva sušne ravnine in neskončne peščene obale ter le nekaj malega hribov in zelenja, pa je ravno obratno!

Zaenkrat, pa en “trk, trk” po lesu, sva tudi presenečena nad prijaznostjo domačinov, urejenostjo krajev in tem, da naju večinoma ni prav nič strah, še posebej če se odmakneva od mest. Vsi so naju strašili, da v Španiji vsi kradejo in slišala sva nešteto zgodb o vlomih v avtodome, ampak midva se dodatno zaklepava le iz navade, ne iz strahu. Res sva sproščena in zlahka najdeva lepe prenočišča sredi narave in, podobno kot s pokrajino, le upava lahko, da se ta trend nadaljuje.

Bova počasi zaključila, da ne bo zapis predolg. Jutri bo deževen dan, ki ga bova izkoristila še za pralnico in ustvarjanje novih vsebin – še posebej izpopolnjevanje najinega popotniškega zemljevida (najdete ga med Extras!) in izborov najlepših kolesarskih in pohodniških poti. Potem pa naju spet čaka lepše vreme ter kolesarjenje po obali in zaledju Costa Blance med Calpe-jem in Murcio.

Če ne prej, se znova oglasiva ob prvem dežju, do takrat pa prejmite pozitivno energijo iz enega najlepših prenočišč na tem potovanju, kjer za mizo z razgledom na turkizno jezero sredi kanjona poslušava žvenketanje kravjih zvoncev in se ob zaprtih očeh počutiva, kot da sva na kakšni od idiličnih planin vrh Bohinjskega jezera …

Naj doživetja preteklega (podaljšanega) tedna:

  • Cap de Creus – polotok na severu katalonske obale, ki je poln luštnih obalnih vasic, prelepih cest in možnosti pohodov, dom Salvadorja Dalija in veličastnega rta, ki sega globoko v mediteransko morje.
  • Girona – kolesarska obljubljena dežela! Toliko sva slišala o tem mestecu, da je postalo ena najinih glavnih destinacij tega potovanja, in prav nič ni razočaralo. Štiri dni kolesarjenja je minilo kot bi trenil in niti za trenutek nama ni bilo žal, da sva si vzela toliko časa za en sam kraj. Kolesarjenje po Costa Bravi in vzpenjanje na vrhove v zaledju je bilo nekaj najlepšega, kar sva kdaj doživela na kolesih. No, pa tudi samo mesto je izredno lepo urejeno, ravno prav veliko, da v pol dneva raziščeš vse najlepše kotičke in polno kolesarskih trgovin, kavarnic in pekarnic z najboljšo kavo in sladicami, da ti nikoli ne zmanjka energije!
  • Barcelona – obiskala sva jo le zato, ker je bil na sporedu dež in nisva hotela tičati v Bertiju, pa naju je kljub dežju navdušila, pa čeprav sva se polovico časa skrivala po trgovinah (malo shoppinga po skoraj mesecu življenja v divjini kar paše!).
  • Gorovje in samostan Montserrat – vsi poznamo slavni samostan, a da se dviga nad njim tako veličastno in lepo gorovje, ki ga obkroža tako lepa cesta in prepredajo tako lepe pohodniške poti, naju je popolnoma presenetilo!
  • Montanejos – že cesta, ki vodi skozi kanjone od Onde do tega zdraviliškega kraja in naprej, je spektakularna. Ko te v Montanejosu pričaka še reka, ki jo grejejo termalni vrelci na stalnih 25 stopinj, pa je heca konec! Kljub oblačni napovedi naju je pogrelo še sonce in po dolgem času sva se kopala v topli vodi in plavala pod pečinami in med slapovi ter poslušala petju ptic, da sva se počutila, kot v raju. NO-RO!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Close
Close
At your pace.
© Copyright 2019. All rights reserved.
Close