Z vanom po Evropi | Španija – obljubljena dežela?

Ni dolgo, kar sva se nazadnje oglasila, ampak zgodilo se je pa ogromno lepega, tako da pejmo kar direktno k stvari. Let’s talk about Spain!

Tole uvodno vprašanje sva zdaj že večkrat izpostavila na Instagramu, ampak po dobrih dveh tednih se še kar ne moreva naveličati dejstva, da je Španija neverjetno hribovita in razgibana! Celo tako zelo, da jo nekateri viri omenjajo kot drugo najbolj gorato država v Evropi! A je to kdo vedel? Resno, če bi se pogovarjali o goratih deželah, bi bila Španija gotovo ena zadnjih, ki bi jo dala na zemljevid. Ok, najbrž ni ravna kot Madžarska, ampak dosti manj pa spet ne, ali? WRONG! Ravnice in plaže, ki sva jih pričakovala, so prisotne le tistih nekaj kilometrov ob obali, pa še to pogosto ne. Ko se pelješ po obalnih cestah, vidiš večinoma le morje in vedno nova hribovja, katerih hrbti se vrstijo eden za drugim. Ko greš na sunset hajk in prideš malo višje, vidiš le obzorje, ki se z nazobčanih gora postopoma zravna z morjem, vmes pa je ukleščeno kakšno mestece. Najprej sva mislila, da je takšna le Katalonija, ampak sva ugotovila, da je Costa Blanca še bolj gorata in bolj kot greš v notranjost, več gora si sledi in pooolno enih nacionalnih parkov z neokrnjeno naravo! In ko gledava naprej proti jugu, ugotavljava, da je tudi najvišje gorovje celinske Španije, Sierra Nevada, praktično na morju – 3479m visoki Mulhacen je morju skoraj polovico bližje, kot je Triglav Piranu! Skratka, tukaj vidiva več gora, kot plaž! Plaže so le nekakšno “nujno zlo” med gorami in morjem, ampak če imaš fokus čisto nekje drugje, kot midva hriboljubca, in se v Španijo pripelješ le poleti na obmorski dopust in koktajle, verjameva, da imaš lahko tudi drugačen vtis.

Španija je tudi dom in svetovni izvoznik sadja in zelenjave. Ravno brodiva skozi ponovni pas slabega vremena v Murcii, ki jo Wikipedija označuje za evropski sadovnjak, ker pomaranče, limone, vino, paradižnik in solata iz Murcie potujejo v skoraj vsak supermarket v Evropi in širše. Ampak tiste španske pomaranče in paradajz, ki ga polni skomin za domačim poletnim pridelkom glodamo sredi januarja, se sploh ne more primerjati s tistimi, ki jih kupujeva v tukajšnjih supermarketih in na tržnicah! Očitno se pridelek za lokalni trg pusti do konca dozoreti in se ga kasneje obira, ker sta okus in tekstura čisto drugačna! Pomaranče tukaj se kar same olupijo in so tako okusne in sočne, da jih komaj nehaš jesti. Paradižnik je marca takšen, kot tisti, ki ga julija dobiš pri babici doma! Pa avokado! A sva že govorila o avokadu?! Avokado tukaj je praktično zastonj v primerjavi s slovenskimi cenami, okusen in zrel pa tako, da ga lahko kar namažeš na kruh, kot pašteto! Odkar sva prestopila iz Francije v Španijo, sva zaradi dostopnosti, okusa in nizkih cen lokalnih pridelkov, brez posebnega truda bistveno izboljšala svojo prehrano in prav nič nama ni bed, ko si še zvečer, ko niti nisva zares lačna, privoščiva katalonski toast, kjer popečeš kruh in še na vročega vtiraš na pol prerezan paradižnik. Če se zraven znajde še avokado, še toliko bolje! Vsak dan znova sva hvaležna za te dobrote in z njimi se nameravava pujsati do onemoglosti, ker jih bova še kako pogrešala, ko se spet vrneva na sever!

Španci so res super prijazni ljudje! O Špancih pravzaprav nisva imela nekih posebnih predstav. Iz časa Erasmusov se spomniva, da se radi držijo bolj skupaj, da imajo španščino raje kot angleščino in da imajo malo drugačne navade, predvsem pa drugačen življenjski ritem. Naju so presenetili predvsem s svojo odprtostjo in prijaznostjo! Prav vsi te z nasmehom pozdravijo in zdi se, da jim je res mar. Med kolesarji se zlepa ne zgodi, da kdo ne bi pozdravil, prav tako med pohodniki. Še ko sva zgolj nekje parkirana in se domačini sprehajajo mimo, skoraj vsi prijazno pozdravijo, tudi po večkrat, pomahajo in nama zaželijo dober tek ali lep dan po angleško. Skoraj kamorkoli prideva, se počutiva zelo dobrodošla in sproščena, ne kot še ena avtodomarja, ki sta se prišla zastonj past na njihovo parkirišče. Pa bi pričakovala, da bodo bolj nestrpni, ker se avtodomarjev tukaj pogosto nabere kar neokusno veliko na enem mestu! Najbolj naju je presenetil komentar na aplikaciji Park4Night, kjer sta avtodomarja parkirala na zato neprimernem mestu v zaščitenem nacionalnem parku, in jima je ranger prišel “zagrozit”, da imata eno uro, da spokata, sicer bosta dobila kazen. Pri nas, ali v kateri drugi državi, bi dobila položnico še preden bi odprla vrata! Naju so doslej rangerji v enem parku prišli le prosit, naj nikar ne kuriva ognja v gozdu, ko so naju opazili. Res, najbolj avtodomarjem prijazna država doslej! Kar se ritma tiče je pa res – pred deseto dopoldne se dan sploh ne začne in je vse zaprto. Zvečer, ko sva že pošteno utrujena in se odpravljava spat, pa mladina še pošteno žura in so Lidli še vedno odprti!

Nič, morda toliko zaenkrat. Preverite še najin popotniški zemljevid, ker se bo danes dodalo kup novih super točk za it pogledat, ter naslednje highlightse najinega tedna na Costa Blanci. Midva v naslednjih dneh nahitro povohava še Murcio z okolico, potem pa se začne bolj podrobno raziskovanje epske Andaluzije!

Naj doživetja zadnjega tedna:

  • Dolina La Val de Gallinera – pravi raj na zemlji, kjer se cesta vije skozi kanjon, ob njej pa se vrstijo ogromni nasadi pomaranč, limon in mandarin, ki jih lahko med kolesarjenjem kar s tal pobiraš in malicaš z razgledom na prelepe vasice in hribovja!
  • Noro lepi kolesarski vzponi! – La Val de Gallinera, Port de Val d’Ebo, Col de Rates, Port de Bernia, Guadalest in še kup drugih vzponov, ki so skoraj brez prometa, ne prestrmi, na krasnem asfaltu in z nenehnimi razgledi na gore in morje v daljavi.
  • Volta a Bernia – pohodniška pot okrog gorovja Bernia naju je spomnila na raziskovanje gora v Črni Gori in celo Dolomite. Res nisva pričakovala tako lepih in mogočnih gora na španski obali!
  • Calp in Benidorm – v resnici imava mešane občutke glede teh krajev zaradi množice angleških turistov, ki tja prihajajo žurat in se znajo obnašati res zelo neokusno, sicer pa sta obe mesti prava mini Monte Carla z nebotičniki na obali in dolgimi peščenimi plažami. Bolj nama je bil všeč Calp, ker ima še noro razgledno skalo na plaži in je na sploh manjši, bolj obvladljiv in prijaznejši.
  • Guadalest in domač avokado, ki sva ga tam kupila ter malicala na gradu z razgledom na jezero obdano z gorami.
  • Sončni zahod na Col de Rates in vsi ostali sončni vzhodi in zahodi, ki sva si jih končno lahko privoščila skoraj vsak dan, ker ves teden ni deževalo!!!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Close
Close
At your pace.
© Copyright 2019. All rights reserved.
Close