Zadnji teden je bil en tak dooooolg roadtrip! Dokler ne greš zares sem, si sploh ne moreš zares predstavljati, kako ogromna je Francija. Ampak že če greš malo “z učem” po zemljevidu, lahko hitro ugotoviš, da je od Pirenejev do Bresta in potem do Calaisa, približno toliko kot od Barcelone po obali do Seville in potem prek cele Portugalske do, recimo, Ovieda. Se pravi, sva v enem tednu naredila približno toliko kilometrov, kot na Iberskem polotoku v dveh mesecih!
Malo nama je bilo hudo, ker sva gotovo izpustila ogromno enih lepih mest, vasic in obale, ampak če bi se ustavila v vsakem lepem kraju, bi lahko bila v Franciji kar do jeseni, najin glavni cilj tega poletja pa je Skandinavija in sva se psihično že vnaprej pripravila, da bova tokrat zahodno in severno Francijo samo na hitro povohala. Po drugi strani pa je res tudi to, da je bila večina prevožene poti neverjetno ravna! Kot noč in dan v primerjavi s Španijo! Najin Berti se na tem potovanju še nikoli ni imel tako fino in sproščeno, ker je lahko večinoma “cruisal” v šesti prestavi pri nekje sto na uro, brez da bi non-stop moral ali rinit v hud klanec, ali na vse pretege bremzat v hudo dolino. In ker je vse tako zelo ravno, je tudi precej enolično in se ti ne zdi zares, da toliko zamujaš.
Sicer naju je jugozahod od Pirenejev do Bordeaux-ja še najbolj spominjal na redke španske ali italijanske ravnice, Bretanja na Irsko, Normandija in sever Francije pa na Bavarsko/Nizozemsko/Dolenjsko. In vsakič, ko sva se kje ustavila in kakšen kraj malo bolj raziskala, sva ugotovila, da te ravnice in grički skrivajo neverjetne lepote, krasno arhitekturo, noro lepe hiške z vrtovi polnimi vrtnic in drugih prelepih cvetlic. Resnično se nisva mogla nagledati vsake nove vasice in hiške – kot da Francozi tekmujejo, kdo bo imel lepše doma! In ko ni vasic ali mest, se pelješ skozi neskončne travnike in lepo urejena polja, kjer vidiš ovčke ter res velike in debele krave, ki so vir vsega tistega mleka in masla, ki daje okus in strukturo njihovim najboljšim sladicam!
Če boste kdaj zajadrali na sever Francije, preprosto morate dati svojo dieto na stran in poizkusiti vse, kar najdete v njihovih pekarnah! Kouign amann in Far breton sta poleg palačink najina bretanjska favorita. Bolj ko se premikaš proti vzhodu, pa z neskončno ponudbo vafljev in raznolikega piva veš, da se bližaš Belgiji. Seveda morate poizkusiti tudi moules in pomfri! Moules so lokalno nabrane školjke, ki jih dobiš postrežene v značilni črni skledi in je morda najznačilnejša jed na severu Francije. Skratka, lačni od tu ne boste odšli, kvečjemu sploh ne boste hoteli iti domov, ker je vse tukaj tako zelo dobro, lepo in okusno!
Sva se pa naučila, da takšen tip potovanja, kot se ga greva midva, ni najbolj primeren za te kraje. Problem je, da sva na poti zdaj že tri mesece in da sva večino tega časa preživela na obali. Sicer se obala spreminja, ampak ko teden za tednom gledaš plaže in ribiške vasice, so lahko še tako posebne in luštkane, pa ne bodo več imele takšnega efekta nate. Ugotovila sva, da je najino potovanje idealno za destinacije, ki so raznolike, razburljive in predvsem tako ogromne, da jih ne moreš obdelati v tednu ali dveh. Kot na primer Alpe, Pireneji in Skandinavija. Ali celotna Španija. Če pa želiš res z veseljem odkrivati Portugalsko, Bretanjo, Normandijo, Belgijo in ostale manjše destinacije, in doživeti tisti pravi wow-efekt, se je bolje za en teden tja preslikati iz udobja in rutine domačega kavča, ker bo razlika veliko bolj očitna in se v tednu dni ne boš kar naveličal/a vsega, kar vidiš.
Nikakor nama ni žal, da sva obiskala te kraje. Nekje sva vendarle morala iti iz Španije do Skandinavije. Sva pa gotovo le dobila nekaj prvih vtisov in razlogov, da se bova sem še želela vračati in da najina francoska avantura še zdaleč ni zaključena in končana. Au revoir, a bientot! Ostani točno takšna, kot si, in naj ti ne zmanjka chic-a in masla! Do naslednjič!
Top doživetja zadnjega tedna pa so:
- Dune du Pilat – zahodno od Bordeaux-a se skriva krasna riviera, sredi katere si visoko v nebo dvigajo prave puščavske sipine! Seveda sva jih poznala že s slik že od prej in pričakovala nekaj posebnega, a so naju povsem očarale s svojo mogočnostjo, ogromnostjo in super razgledi!
- Gradovi in mesta v dolini Loire so resnično pravljično doživetje, kjer sva se počutila skoraj kot doma, ker je reka z okolico neverjetno podobna Krki, a obenem v povsem drugem svetu, ker takšnih mest in gradov pri nas pač nikoli ne bomo mogli videti. Priporočava, da dolino odkrivate na kolesu, saj jo boste tako najbolj pristno doživeli, in ker je res lepo urejenih več kot 600 kilometrov kolesarskih poti!
- Vannes in pekarna Francois, ki jo boste našli le v tem ljubkem obalnem mestecu, in kjer boste garantirano okusili najboljši Kouign amann v Franciji!
- Cote de Granite rose je še ena čarobna obala, kjer se rožnate granitne skale srečajo z morjem, pa tudi med naključnimi hišami v naseljih se kakšna najde. Zelo naju je spomnila na nekaj obal na Korziki, a je tukaj morda še lepše!
- Obala s klifi v Etretat-ju je morda najbolj spektakularna in čarobna obala v Evropi. Nobena obala na Portugalskem se ne more primerjati z njeno mogočnostjo in lepoto. Res, tale mora na vaš bucket list!
- Cote d’Opal in Cap Blanc-Nez je še eno prijetno presenečenje! Gre praktično za francosko kopijo tistih belih klifov v angleškem Dover-u, ki jih dejansko lahko vidiš direktno nasproti čez Rokavski preliv! Sprehod po obali in klifih ter razgledi na zelene travnike in gost ladijski promet med Francijo in Anglijo je še eno doživetje, ki ga zlepa ne bova pozabila!