Ne pozabi na zemljevid!
Norveška je tako ogromna in ima toliko lepih gora, da jih verjetno nikoli ne bodo osvojili vseh vrhov in nanje tudi speljali lepo označene poti. Po drugi strani Norvežani tudi visoko cenijo divjino in preživljanje časa v naravi, brez da bi se gnali in osvajali vrhove za vsako ceno. Slovencu je to kar težko razumeti, a rezultat vsega tega je, da so lepo urejene in dobro označene le redke poti na najlepše vrhove in da je nujno imeti nekaj izkušenj z navigacijo in Imeti pri sebi fizični ali digitalni zemljevid, po katerem se lahko orientiraš.
Midva sva največ časa uporabljala aplikacijo Alltrails in različne bloge za inspiracijo in iskanje najlepših pohodov. Za samo navigacijo pa že dolgo prisegava na Mapy.cz, ki tudi na Norveškem pokriva večino poti. Na poti sva spoznala tudi norveškega gorskega vodnika, ki nama je priporočil norveško aplikacijo za pohodništvo Norgeskarte ter aplikacijo Fatmap, ki ti pokaže 3D izgled celotnega terena, podobno kot Google Earth, le bolj natančno in zanimivo. Na koncu sva večino časa še vedno ostala na Mapy.cz, na katero sva si naložila offline zemljevide, da nisva nikoli ostala brez navigacije.
Vreme je zelo spremenljivo
Zaradi bližine morja in verjetno še kupa ostalih spremenljivk je vreme v norveških gorah še bolj spremenljivo in nepredvidljivo, kot v naših gorah. Tudi na najbolj sončen dan se lahko sivi oblaki prikradejo kadarkoli in ti pokvarijo dan, če na to nisi pripravljen. Fino je edino to, da poleti ni tako visokih temperatur, kot pri nas, in so vročinske nevihte veliko bolj redke. A ti razmočene in strme poti ter premočena oblačila in močan veter lahko uničijo celoten dopust, če nimaš primerne obutve, dovolj oblačil za preoblečt in pelerine. Po najinih izkušnjah je še najbolj spremenljivo vreme prav na najlepših Lofotih.
Tudi spremljanje vremenske napovedi ni enostavno, saj vsak vir kaže malce drugače. Google je še najmanj zanesljiv, tudi najina najljubša aplikacija Windy se je pogosto uštela. Na koncu sva prišla do lokalne spletne strani za vremensko napoved: www.yr.no, ki je skoraj vedno pravilno napovedala vreme in jo močno priporočava. Vendar je še vedno bilo kar nekajkrat vreme bistveno boljše, pa tudi slabše, kot je bilo napovedano. Na Norveškem se glede vremena pač na nič ne moreš zanesti in je najbolje, da preprosto greš ven v vsakem vremenu, pa bo mogoče kdaj tudi sončno!
Poti so pogosto blatne
Zaradi pogostih padavin se skoraj ne zgodi, da najdeš pohod, kjer ne bo vsaj kakšen del poti blaten. Še toliko bolj to drži v arktičnem delu Norveške, ki je bolj močvirnat in se zdi, da je ves teren ena velika zelena spužva, ki vpija in zadržuje vodo. Če ne drsiš po blatu ali stopiš v globoko blatno lužo, boš gotovo stopil v zeleno spužvo ob poti ali brodil skozi mokro travo. Kakorkoli obrneš, za pohodništvo na Norveškem so nujni visoki in nepremočljivi čevlji s čim boljšim podplatom! Midva še posebej priporočava tudi pohodniške palice za oporo.
Teren je ponavadi strm in naporen
Norvežani zelo neradi delajo ovinke, tako na cestah, kot na gorskih poteh. Prav nič čudnega ni, če bo pot, namesto da bi iskala udobnejši naklon in vijugala po klancu navzgor, preprosto šla direktno naravnost, pod kotom, ki je redko nižji od 30 stopinj. Še posebej pogosto je to na Lofotih. Če temu dodate še množico turistov in obilico padavin, dobite izjemno neprijetne poti, ki niso le strme, ampak tudi zlizane, drseče in včasih res nevarne. Zato vedno pazite na vsak korak in spet, uporabljajte pohodniške palice za oporo. Midva si sploh ne znava predstavljati pohajkovanja na Norveškem brez njih.
Spanje na divje
Norvežani gojijo izjemno povezanost z naravo in preživljanjem časa na prostem. Pravico do svobodnega gibanja (in prenočevanja) v naravi imajo celo uzakonjeno, tako da lahko, razen če je to izrecno prepovedano na določenem območju, postaviš šotor in prespiš skoraj kjerkoli, dokler si vsaj 150 metrov oddaljen od najbližje hiše. Ogromno pohodnikov (še posebej domačinov) se zato odpravlja na večdnevne ture s šotori in vso ostalo opremo ter na vrhovih in drugih razglednih točkah taborijo in kurijo ogenj brez omejitev.
Tudi midva sva nekajkrat prespala na divje v šotoru in imela kakšen vrh čisto zase. Priseževa, da je to najlepši način preživljanja časa v norveških gorovjih!
Gorske koče in sistem DNT
DNT je kratica za norveško pohodniško organizacijo, ki skrbi za ureditev pohodniških poti, zavarovanja in gorske koče, v katerih lahko prespiš. Večina DNT gorskih koč nudi prenočišča v kočah ali mesta za postavitev šotora ob predhodni rezervaciji. Gostom nudijo tudi kosila, večerje, zajtrke in malčko za na pot, a je vse skupaj za povprečni slovenski žep precej drago, cene pa se le malo znižajo v primeru, da plačaš letno članarino DNT (okrog 70 eur). Še najbolj se splača šotoriti ob kočah (okrog 10 eur na osebo), ali postaviti šotor nekje na divje, če je to v določenem nacionalnem parku dovoljeno.
Midva sva večinoma hodila na dnevne pohode, nekajkrat pa sva divje šotorila, kot to počnejo tukaj skorajda vsi, zato se niti nisva včlanila v DNT in nikoli nisva prespala v njihovih kočah.