Ignac Bakše “Fuzzecl” ima grevlanje očitno v krvi. Grevlal je še preden je vedel, kaj gravel je. Medtem ko smo ostali še sanjali o svojem prvem gravel kolesu in nismo vedeli, če bi ali ne bi, pa je malo za izziv konkretno zaoral ledino na slovenski gravel sceni in prekolesaril Slovenijo z gravel kolesom po njenih najbolj skrajnih obronkih.
V 9 dneh je ob slovenski meji premagal 1585 kilometrov po večinoma makadamskih poteh, o podvigu pa je skupaj z ekipo Produkcijske hiše Vihar Media posnel tudi dokumentarni film Contour Slovenia, ki je čudovit preplet ljubezni do kolesarjenja in slovenske pokrajine.
Kdaj si se prvič srečal s kolesarjenjem in kako si zares razvil ljubezen do tega športa?
Kot mali sem začel počet bedarije z BMX-om, kasneje pa z eno staro specijalko na parih vzponih z očetom. Zares sem začel kolesarit šele nekje okoli leta 2018, ko sem si kupil novo cestno kolo. Takoj sem šel na celodnevke in offroad ture. Še preden pa sem točno spoznal kaj je to gravel, sem nabavil CX 33mm gumo, ki je še ravno nekak šla gor na cestno kolo in šel v hosto!
Kako v to zgodbo pride gravel kolesarjenje in kaj ti je pri grevlanju najbolj všeč?
Lahko bi rekel, da imam za hišo Gorjance in že samo vzpon, ki vodi do Trdinovega vrha je iz naše (šentjernejske) strani ves čas po makadamu (+ višji od vzpona na Vršič). Potem pa je na vse strani mnogo neasfaltiranih cest, ki so super za grevlat. Na makadamskih cestah je veliko bolj umirjen in predvidljiv promet, to se mi zdi morda najljubše pri tem.
Tako se res lahko še bolj osredotočiš na način vožnje, iščeš idealne linije, skočiš čez kako jamo, zaviješ na travnik, ko pride nasproti Jože v traktorju…
Seveda pa ne bi pozabil na hitrost in handling, pač tisti občutek, ko je treba malo pazit, da te ne vrže iz ovinka. Verjetno mi je ostalo malo tistega filinga in želje po nekih blesavih zadevah še iz obdobja, ko smo veliko časa preživeli na 4 koleščkih, v aero tucku navzdol pri več kot 70km/h in potem v driftu pred ovinkom… Bi rekel, da iz tukaj izhaja tudi ta neka želja po malo drugačnem, kar v kolesarjenju pomeni gravel.
Na podvigu Contour Slovenija si ponesel svojo strast na povsem drug nivo. Kako si sploh prišel na idejo za takšen projekt?
V bistvu sem želel iz poletnega dopusta naredit neko kombinacijo, kjer bi deloma kolesaril, deloma posvečal čas družini, z najetim avtodomom in vse v neki želji po raziskovanju naše države. Ker se ljubiteljsko ukvarjam s fotografijo in video produkcijo sem si zamislil tudi, da bi cel trip nekako posnel (bolj po domače) in zadevo spravil na YouTube, kot nek family video.
Zadevo je na uho dobil tudi ženin brat, režiser Rok Sanda, ki mi je predlagal, da bi lahko ustvarili en zanimiv film o slovenski pokrajini in kolesarjenju.
Že osnovna ideja o tem, da jaz polovico dni kolesarim, žena pa z leto in pol starim sinom kruza za mano, je bila kar zahtevna tudi za njiju. Ko smo videli kakšen projekt je “na mizi” pa smo se morali odločiti, ali gremo v to all-in ali pač ne. Ker smo celotno idejo zastavili v družinskem krogu, smo se odločili, da izkoristimo priložnost in šli v projekt, ki se je na koncu izkazal v obliki dokumentarnega filma Contour Slovenia: Na meji s kolesom.
Kako si se pripravil in kako se je izvedba razlikovala od pričakovanj in načrtov?
Odločitev je padla v novembru 2020 in najprej sem si vzel mesec dni, da pripravim načrt treningov, datume, se uskladim s produkcijsko ekipo, da poiščemo nekaj sponzorjev in podobno. Trenirati sem začel konkretno v januarju 2021 in si vzel pol leta za priprave na podvig. Glede nekaterih zadev sem dosti “picajzlast” in tudi tokrat nisem želel, da bi me kaj presenetilo, tako da sem naštudiral kar se je le dalo in to se je kasneje tudi obrestovalo, saj na poti skoraj ni prišlo do omembe vrednih težav.
Motivacija je bila zelo visoka, posvečal pa sem se izključno družini in kolesarjenju. Ostale stvari so bile v tistem obdobju, bolj kot ne “na čakanju.”
Treninge sem v največji meri speljal sam, mi je pa pri marsikateri stvari pomagal in svetoval kolega Niko Korber in poleg bikefittinga in izbire kolesa tudi dvignil mojo pripravo na višji nivo. Blaž Grmek, HPC in dietetik, mi je dal top nasvete in prehranski načrt, super podporo pa sem dobil tudi s strani podjetja, kjer delam – Roletarstvo Medle, Robija in Vanje Medle. Seveda so me ves čas podpirali tudi družina in prijatelji.
Kaj je bil največji fizični in kaj največji psihični izziv na Contour Slovenija?
Najtežje je bilo usklajevati čas, da sem lahko zadosti treniral in pravilno dvigoval formo, kljub delu in družinskim aktivnostim. Bil sem pa tudi precej vpet v samo organizacijo projekta in iskanje sponzorjev, ukvarjanje s PR-jem, družbenimi omrežji, vizualnimi vsebinami in podobno. To mi je mogoče bilo še najtežje. Če bi lahko samo treniral in potem odpeljal tisto traso – to bi bil luksuz!
Kar se samega izziva tiče, pa moram priznati, da sem bil tako osredotočen na svoj cilj, da niti nisem imel kaj veliko težav oziroma vsaj ne v takšni meri, kot sem jih morda pričakoval kak mesec prej. Ko sem enkrat štartal, sem verjel, da mi bo uspelo in zares težkih situacij niti nisem imel, morda tri težje trenutke, kar se mi zdi zelo malo, glede na to, da sem 9 dni ves čas gonil, naredil več kot 1500 km in skoraj 30000 višincev.
Kakšna je tvoja gravel oprema? Kaj bi bil tvoj nasvet nekomu, ki se šele odloča za nakup svojega prvega gravel kolesa? Kateri del opreme je najbolj pomemben?
Vozim gravel kolo, ki sem ga po nasvetu Nikota izbral za projekt Contour Slovenia. Pred nakupom sem pri njem naredil bikefitting in na moje mere sva poiskala najbolj primerno kolo.
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je bikefitting najpomembnejši del kolesarjenja, sploh ko se gre za celodnevke ali večdnevno kolesarjenje. To je tudi moj prvi nasvet vsakomur, ki se odloči za kolesarjenje nasploh.
Glede gravel kolesa pa je seveda najpomembnejša pravilna velikost kolesa, potem sedež in pravilna izbira gum. Na začetku bi rekel, da je pomembno predvsem to, da se na bajku počutiš udobno. Ostalo potem pride samo od sebe in tiste male detajle kmalu naštudiraš.
Kolo je Specialized Diverge Comp Carbon (2021) z nekaj upgrejdi: obroči Roval Terra CLX EVO, sprednji zobnik power2max NGeco (Prestavno razmerje 2×11 – tudi meni osebno bolj všeč, ker sem ga vajen še iz cestnega kolesa), sedež Specialized Power arc expert 143. Moram reči, da se na tem kolesu res počutim najbolj udobno. Ko grem na cestno kolo je kar precejšnja razlika, čeprav imam prav tako nastavljeno na svoje mere. Bi rekel, da so to vseeno mala odstopanja naklonov, ki očitno naredijo to razliko.
Za Contour sem uporabljal gume Pathfinder Pro 700×38 – zdržale so do konca! Super guma! Trenutno pa vozim spredaj Vittoria Terreno Dry TNT 700x38c, zadaj Vittoria Terreno Zero TNT 700x38c, oboje tubeless. Na mojih obročih dobim širino 43mm, kar mi super odgovarja in mi je trenutno top setup.
Kateri konci Slovenije so najlepši za gravel kolesarjenje? Bi lahko izpostavil svojo najljubšo traso?
Nedolgo nazaj smo po dolenjski odpeljali tako imenovano turo “100 gravel milj dolenjske”. Sicer res hribovita trasa, ampak smo imeli okrog 80% makadama, vsebuje pa vsaj tri meni top gravel lokacije – Kočevski Rog, Radoho in Gorjance.
Poleg teh pa bi izpostavil še poti okoli Snežnika, Cerknice, potem okoli Bohorja in nad Podsredo je par lepih odsekov, pa tudi Gorenjska ima super makadame. Nasploh je slovenija kar bogata z gravel potmi in se povsod kaj najde.
Kakšni so tvoji načrti za naprej? Se obeta Contour ex-YU ali še kaj večjega?
Trenutno nimam nobenih večjih planov glede kolesarjenja ali kakih projektov. Tako kot se je Contour Slovenia samo nekako pojavil, bom počakal, če se bo še kaj. Na silo ne delam nič, ko pride pravi filing in motivacija, takrat pa bom razmislil. Sicer pa sem v pričakovanju še enega družinskega člana in so aktivnosti fokusirane na drugih področjih.
Hvala Ignacu za vse odgovore in dovoljenje za objavo fotografij, katerih avtorji so Ignac Bakše, Anže Lemovec, Davor Remec in ekipa projekta Contour Slovenia, ter za deljenje .gpx datoteke za 100 gravel milj Dolenjske!