12 najlepših pohodov na Norveškem

Norveška je država z največjimi ledeniki v Evropi in Buarbreen je eden od ledeniških jezikov ledenika Folgefonna, ki je tretji največji ledenik na Norveškem. Skoraj okrog in okrog ga obdaja Hardangerfjord, okoli katerega je cel kup spektakularnih slapov in svetovno znanih pohodov, kot je Trolltunga. Midva sva se raje izognila množicam turistov in se iz skoraj enakega izhodišča raje podala v skrito ledeniško dolino, iz katere sva v slabih dveh urah po izredno zanimivi poti, ki je polna prečkanj rek in slapov ter zavarovanih delov z lestvami in vrvmi, da vse skupaj spominja že na mali adrenalinski park, prispela do krasnega razglednika direktno na Buarbreen.

Manj znan vrh, ki se dviga nad enim najlepših norveških fjordov, je hitro dosegljiv po zelo enostavni poti, ponuja pa nepozaben razgled na Aurlandsfjord globoko v dolini. Najlepše je pozno zvečer in zgodaj zjutraj, na poti pa je tudi cel kup idealno pozicioniranih točk, kjer si lahko postaviš šotor na travniku in uživaš tako v zahodu, kot v vzhodu. Morda najin najljubši pohod s pogledom na fjord, ker dobiš vrhunsko razgled brez množice turistov.

Tale je morda res zelo popularen, a je preprosto tako dober, da ga morava priporočati. Besseggen je gorski greben v nacionalnem parku Jotunheimen, ki je za mnoge najlepši nacionalni park na Norveškem. Pohod si lahko organizirate na več načinov in si ga olajšate z vožnjo z ladjico, ki vam skrajša pot za lažjo polovico (sprehod ob jezeru Gjende). Midva sva ga kar v celoti prehodila, a v zameno za napor dobila nepozaben celodnevni pohod s kopanjem v ledeno mrzlem jezeru in vzpenjanjem po travnatih pobočjih, skalnatih predelih, še več jezerih, prečkanjem zaplat snega, dih jemajočem grebenskem vzponu z pogledom na dve jezeri hkrati in nato prek prave marsovske pokrajine nazaj. Gotovo eden najbolj epskih pohodov v najinem življenju!

Že nacionalni park Sjunkhatten je precej nepoznan, kaj šele tale pohod, ki vodi preko visokega močvirja, mimo jezer in varovanih vzponov do skritega fjorda z razgledi na slapove in gorovja v okolici. Naju je navdušilo, da sva bila na poti povsem sama, pa tudi narava je bila res prelepa. Razen petja ptic in šumenja vetrov nisva slišala nobenih drugih zvokov, tako da lahko tale pohod označiva kot eno samo sprostitev, če odmisliva kako blatna in mokra sva bila na koncu.

Še eden manj znan nacionalni park je Rago, na meji s Švedsko. Večina parka je ena sama divjina, tole pa je praktično edina označena pot, ki vodi do razglednika na ledeniško jezero, ki se po enem največjih slapov na Norveškem izliva v reko, ki se po zeleni dolini vije kot Amazonka, počasi proti fjordu nekaj kilometrov stran. Takšnega razgleda ne pozabiš nikoli!

Najin prvi pohod na Lofotih in še vedno najin najljubši, čeprav ga ne boste našli na nobeni lestvici naj pohodov na Lofotih. Razgled na morski zaliv, ki se odpre že po dobre pol ure strmega vzpona, je nekaj, kar nikogar ne pusti ravnodušnega. Nato se sprehajaš po travnati planoti, kjer se pasejo ovce, nakar se po dveh grebenih vzpneš do samega vrha, od koder je razgled na stotine vrhov in jezer, kot bi imel celotne Lofote na dlani!

To sta v resnici dva vrhova, ki se ju da združiti, ali pa podati na vsakega posebej. Ryten je mnogo bolj znan in ponavadi poln turistov, a ponuja najlepši razgled na morda najlepšo plažo na Lofotih, Kvalviko, do katere se lahko tudi spustite in si tam celo postavite šotor, kaj dobrega spečete na ognju in prespite.

A za prespat in občudovat sončni zahod ter vzhod, je bil nama še bolj všeč Roren – travnati greben, ki se dviga nad plažo Ytresand. Razgled ob sončnem zahodu je tukaj sigurno najlepši!

Na Lofotih je kar nekaj vrhov z “dronovskim” razgledom na ribiške vasice ob vznožju. Floya nad Svolvaerjem, Festvagtind nad Heningsvaerjem, Reinebringen nad Reinejem. Prav vsi so vrhunski, a ob lepem vremenu vedno nabito polni turistov. Midva sva kljub temu na njih uživala in bi kakšnega izmed njih tudi ponovila. Če pa hočete imeti podobno lep razgled in biti na vrhu skorajda sami, je to Tindstinden s pogledom na Tind in slavni A, najbolj zahodni kraj na Lofotih. 

Še en popularen pohod na Lofotih, a tudi ta z zelo dobrim razlogom. Pot do koče pod goro Munken ni preveč zahtevna in se vije ob toliko jezerih, da že malo spominja na dolino triglavskih jezer. Na koncu si nagrajen še z razgledi na najvišje vrhove Lofotov, na katere se lahko tudi vzpneš, a se lep poldnevni pohod potem prelevi v zahtevnega celodnevnega, če se vzpnete še na Munken, ali izjemno zahtevnega dvodnevnega, če si upate na najvišji Hermannsdalstinden. Midva sva si pohod raje popestrila s povratkom preko Gylltindna in Djupfordheije s pogledom na Djupfjord.

Še en nepozaben, čeprav zelo enostaven pohod, je vzpon na Haheio na otoku Vaeroy. Midva sva imela ves dan deževen, a se je nebo razjasnilo ravno ob sončnem zahodu in nama postreglo z nepozabnim razgledom na gorski greben Mastadfjellet.

Mnogi poznamo Senjo zaradi gore Segla, ki je ena najlepših gora na Norveškem. A če jo želiš videti iz najlepšega kota, se moraš vzpeti na Hesten, njen sosednji vrh. Ni pa Hesten super le zaradi razgleda na Seglo – z vrha se vidi gorovja na prav vse strani neba, jezera, slapove in dva fjorda. Če si tam še ob sončnem zahodu, se moraš že uščipniti, da se prepričaš, da morda ne sanjaš!

V Lyngen Alpah se lahko “vzpneš” do enega najnižje ležečih ledenikov na Norveškem! Eden od jezikov ledenika Steindalsbreen se spusti do vsega 400 metrov nad morjem, a ni zato prav nič manj spektakularen. Pohod do njega spominja na najlepše pohode v avstrijskih in švicarskih Alpah, ob rekah, brezovih gozdovih z borovnicami, preko travnatih pašnikov polnih ovac in na koncu preko skalovja, ki se postopoma spreminaj v droben kamen, ta pa v črn pesek ob robu ledenika.

Verjetno najbolj znan pohod v Lyngen Alpah je kratek pohod preko tipične laponske pokrajine in precej napornega nekdanjega kamnitega rečnega dna do ledeniškega “modrega” jezera ob vznožju visokih gora in ledenika. Jezero je sredi dneva tako turkizno modro, kot Sorapiss v italijanskih Dolomitih, a so tudi ob sončnem zahodu barve tako lepe, da se je kar težko odpraviti nazaj proti izhodišču.